…omogoča psom komuniciranje z drugimi psi ter ljudmi. Psi so izredno družabne živali in brez komunikacije se ne bi mogel razviti družaben odnos med psi in ljudmi. Psi zelo dobro razumejo človeški jezik, če se znamo z njimi “pogovarjati” na pravilen način. Namesto pomena besed si pes za vsako besedo zapomni točno določeno ravnanje ali posledico. Za nekatere dogodke pozna pes tudi nekaj sinonimov ali celo fraz. Pes tudi razume več besed, na katere na zna ali pa mu ni treba reagirati. Psi ne razumejo samo besed, ampak tudi (včasih še bolje) posamezne geste in gibe. Po sunkovitosti naših gibov znajo namreč zelo dobro presoditi, kakšne volje smo, opazujejo pa celo našo obrazno mimiko. Pes zelo pozorno opazuje svojega gospodarja, ki svoje razpoloženje podzavestno prenaša na psa. Psi zelo dobro zaznajo komaj opazna znamenja, naj so to podzavestni izrazi veselja, žalosti, jeze ali le nakazovanje kakšne namere. Pes ne razume naše govorice – več mu povesta oblika in ton izrečenega povelja.
Psi so sposobni razumeti vsaj petinšestdeset besed in petindvajset znakov ali gibov. Sami pa pri sporazumevanju uporabljajo približno petindvajset različnih zvokov in približno petintrideset različnih gibov ali telesnih znakov. Psi ne mahajo z repom neživim stvarem, kar dokazuje, da uporabljajo rep za komuniciranje. Pomembni so tudi uhlja, oči usta, telo in tace.
PASJE OGLAŠANJE: Pri laježu moramo biti pozorni predvsem na višino in zvok. Lajež in nizko zveneči glasovi ponavadi pomenijo grožnjo, jezo in možnost napada, više zveneči glasovi pa strah in bolečino, če pa glasovi niso rezki, lahko pomenijo tudi veselje in razigranost.
Nedavni komentarji