NAPADALNOST

Pes postane napadalen zaradi nepravilne vzgoje, nepravilne socializacije ter neprimernega življenjskega okolja. Najučinkovitejša kazen za psa je, da se zanj ne zmenimo – psi sovražijo občutek, da se ne zmenimo zanje. Psi so lahko napadalni iz strahu-ali so preplašeni, ali se čutijo ogrožene ali jih kaj boli. Gospodovalna napadalnost se pogosteje pojavlja med psi kot med psi in ljudmi. Družinski pes vidi v družini hierarhijo, v kateri so družinski člani in on razporejeni po pomembnosti, in si skuša utrditi svoj položaj v njej, kot si ga je v predzgodovinskih časih v krdelu. Pomembno je, da psu takoj pokažemo, kdo je “šef”. Tisti, ki so glavni, prvi jedo, pri gredo skozi vrata, prvi se uležejo na kavč itd. Zelo pomembna je tudi vaja “prostor”. Ko psu ukažete to, se mora uleči in obmirovati v tem položaju, dokler mu ne dovolite, da se vstane. Tako se pes avtomatično podredi. Če pa pes vidi sebe na vrhu te lestvice, je lahko napadalen do vse družine. Psi največkrat napadejo otroke, in to ne doma. Kriva je neizkušenost otrok, ki ne razumejo opozorilnih znamenj psov ali pse celo dražijo. Otroke je treba poučiti o tem, naj ne stečejo k tujim psom, naj ne stegujejo prstov proti njim. Če je pes prijazen, mu pomolimo stisnjeno pest, da jo ovoha. Pogosto se po bo tem želel igrati.